V to zvrst spadajo vsi programi, ki omogočajo pošiljanje zasebnih podatkov brez privolitve ali vednosti uporabnika. Za pošiljanje raznih statističnih podatkov, kot so seznami obiskanih spletnih mest, e-poštni naslovi z uporabnikovega seznama stikov ali seznami uporabnikovih udarcev tipk, uporabljajo funkcije sledenja.
Avtorji vohunske programske opreme trdijo, da s temi tehnikami želijo izvedeti več o uporabnikovih potrebah in interesih ter da zagotavljajo boljše ciljno oglaševanje. Težava je v tem, da ni mogoče jasno razlikovati med uporabnimi in zlonamernimi programi in da nihče ne more biti povsem prepričan, da pridobljeni podatki ne bodo zlorabljeni. Med podatki, pridobljenimi z vohunsko programsko opremo, so lahko varnostne kode, PIN-i, številke bančnih računov itn. Vohunska programska oprema je pogosto v paketu brezplačne različice programa avtorja, ki želi ustvariti nek dobiček ali spodbuditi uporabnika k nakupu programske opreme. Pogosto so uporabniki med nameščanjem programa obveščeni o prisotnosti vohunske programske opreme, da bi jih njeni avtorji tako spodbudili k nadgradnji programa v plačljivo različico brez nje.
Primeri dobro znanih brezplačnih izdelkov, ki jih je mogoče dobiti v paketu z vohunsko programsko opremo, so odjemalski programi v omrežjih enakovrednih računalnikov P2P. Programa Spyfalcon in Spy Sheriff (in številni drugi) spadata v posebno podzvrst vohunske programske opreme – prikazana sta kot protivohunska programa, a sta v resnici vohunska programa.
Če je datoteka v računalniku zaznana kot vohunska programska oprema, je priporočljivo, da jo izbrišete, saj zelo verjetno vsebuje zlonamerno kodo.